V šol. l.  2016/17 smo začeli z uvajanjem programa  za učence 1. in 2. razreda: otroke sprejme učitelj oz. učiteljica iz preteklih časov (oblečena po modi iz okoli l. 1900). Otrokom predstavi učilnico in skupaj zaigrajo kratek izsek učne ure. Spoznajo predmete, ki se skrivajo v stari šolski torbi.

Udeleženci pod vodstvom učitelja – magistra na izkustveni način spoznajo pouk in način poučevanja in vzgoje. Učenci se spoznajo z latinščino, naučijo se rimske številke do deset, poslušajo zgodbe iz antične mitologije (zgodba o Veneri in Marsu), se pogovarjajo o rimskih bogovih, spoznajo latinska imena za mesece, pišejo s stilusom na voščeno tablico. Učenci in učitelj so oblečeni v rimsko opravo (tunike in togo).

Gospod »vučenik« učence seznani s temeljnim besediščem starejše slovenščine, jim predstavi črkopis tistega časa – bohoričico, jih poduči o opredelitvi gramatike ter nekaj besed skupaj z učenci prevede v francoščino in iz nje.

Učenci štejejo do deset in rešujejo preproste besedilne naloge. Naučijo se pesem A. M. Slomška »Ljuba vigred«. Učno uro v stari slovenščini  izvaja gospod učenik.

Pri tej učni uri, se učenci s pomočjo starih učnih pripomočkov seznanijo s temelji fizike. Spoznajo fizikalne značilnosti zvoka in izvedejo poskus z vauumsko črpalko.

Učenci spoznajo, kako so se učili računstvo njihovi vrstniki pred sto leti. S pomočjo ruskega računala rešujejo računske naloge seštevanja in odštevanja. Spoznajo stara imena mesecev in z njimi povezana kmečka opravila.

Učenci spoznavajo mačko, si jo ogledajo s pomočjo učila in učnih slik, preberejo o njej zgodbo iz berila, se pogovarjajo  o njenih lastnostih ter spoznajo stare slovenske pregovore o tej živali.

S pomočjo šolskega reda učenci spoznavajo, kako so se morali njihovi vrstniki pred sto leti in več obnašati na poti v šolo, v šoli in na poti nazaj domov, ter kako so bili kaznovani, če so kršili »šolske postave«.

Pri učni uri ročnih del se učenci seznanijo s šivalnim priborom in šivajo gumb. Učence se navaja na snažnost in urejenost.

Učenci se seznanijo s pomenom in vlogo lepopisja v šoli, osnove lepopisne pisave pa pridobijo s pisanjem lepopisnih črk s peresnikom in »tinto« na učne liste.

Namen učne ure iz leta 1906 je, da tuji obiskovalci, ki ne znajo slovenskega jezika oziroma je njihovo znanje pomanjkljivo, začutijo način starega poučevanja v slovenski šoli. Obiskovalci se seznanijo z disciplino in snažnostjo, spoznajo izvor imena Ljubljana, učijo se o Francetu Prešernu in njegovi pesmi »Zdravljica«, naučijo se šteti od 1 do 10 v slovenskem jeziku in spoznajo stare šolske kazni.

Na delavnici se udeleženci preizkusijo v pisanju v duhu klinopisa stare Mezopotamije: iz gline oblikujejo pisalno podlago – okroglo tablico, v katero s trstično paličico vtisnejo posebej oblikovane znake naše abecede.

Delavnica udeležence uvede v pisanje s pisalom stilusom na voščeno tablico. Naučijo se pisanja črk, kakršne so poznali stari Rimljani, in na tablico napišejo poučen latinski izrek.

Udeleženci delavnice spoznajo zgodovino in osnove vezenja, kot so se ga učili v šoli nekdanjih dni. V tehniki vezenja s križci izvezejo inicialko svojega imena ali kak drug motiv. Kot podlaga jim služijo zanimivi vzorci, ki jih hrani muzej.

Učenci podrobneje spoznajo umetnost stripa, kjer besedna in slikovna informacija sodelujeta na poseben način, ki je za mlade zanimiv in privlačen. Skozi razpravo poskušajo najti glavne značilnosti in posebnosti stripovske umetnosti ter spoznati najpomembnejše slovenske stripovske ustvarjalce. Učenci likovno nalogo izpolnjujejo v parih. Vsak par si zamisli izvirno šalo, ki jo nato v obliki stripa nariše in zapiše.

Z uvodnim razgovorom o šolskih in drugih zvoncih, ki jih srečujemo v življenju, učence povabimo k izdelovanju in okraševanju lončenih zvončkov, ki jih po končani delavnici odnesejo s seboj.

Pri lepopisnih vajah obiskovalci urijo svoje prste, zapestja in podlahti, seznanijo se s temeljnimi navodili za lepo in pravilno pisanje. Lepopisne vaje zapisujejo v lepopisni delovni zvezek, ki ga po pouku lahko odnesejo domov.

Na delavnici Svet antike se otroci pogovarjajo o Rimskem cesarstvu in nekaj vidnejših vladarjih. Vstopijo v svet mitologije in spoznajo rimske bogove ter njihove atribute, se seznanijo z osnovami latinskega jezika in skupaj prevedejo pet latinskih pregovorov. V sklepnem delu delavnice pa si izdelajo igralne karte na tematiko antičnega sveta.

Na delavnici obiskovalci izdelajo unikatne ptičje krmilnice iz recikliranih materialov in jih napolnijo s semeni. Ko bo prišla zima, bomo uživali v opazovanju zadovoljnih ptic.

Delavnica z didaktičnimi kartami Spomin –» Pripovedi rastlin«, nastale ob razstavi o šolskem vrtu (ilustracije rastlin: akad. slikarka Simona Čudovan).  Igra združuje znanje, spomin in zabavo. Primerna je za vedoželjneže, ki jih zanimajo narava, botanika in svet zdravilnih zelišč.

Vodiču, ki dela v Slovenskem šolskem muzeju, se na poti v službo skrije njegova ljubljenka sovica Zofi. Ker bi rada ostala pri otrocih, njun odhod zavlačuje s številnimi nagajivimi vprašanji. Ji bo uspelo? Udeleženci na poučen in šaljiv način izvedo, kako so se otroci učili in igrali v šoli nekoč. Igrica je nastala pod vodstvom priznanega slovenskega lutkarja Braneta Vižintina.

Možnost gostovanja v šolah in vrtcih.

Slovenski šolski muzej lahko pride tudi na obisk v vašo šolo, vrtec, knjižnico, kulturni dom ... Naš obisk lahko obogati vaš kulturni dan ali drugo prireditev. Možno je gostovanje s katero od delavnic, z lutkovno igrico ali s predavanji kustosov.

Učiteljem nudimo možnost, da povabijo starše učencev na roditeljski sestanek v muzej, kjer skupaj sedejo v stare šolske klopi in postanejo učenci na eni od učnih ur.