Etnoabecedaž je interaktivna raziskovalna razstava za otroke. Pod imenom se skriva abecedni labirint, ki nas od A do Ž popelje v svet nekdanjih uporabnih predmetov. Te spoznavamo z odkrivanjem, raziskovanjem, ustvarjanjem in igro. Pod črko O, kjer se bomo »pogreli ob ognjišču«, otroci prisluhnejo pravljici iz ljudskega izročila.

Z ovco Jurko in ob pravljici spoznamo nekdanja oblačila in pokrivala. Ta so nekoč shranjevali v skrinjah, na katerih so naslikani zaščitni simboli, kot je morina taca. Ob prepevanju pesmi Moj klobuk ima tri luknje izdelamo ter okrasimo pastirske klobuke in avbe.

Ob predmetih na razstavi Med naravo in kulturo, ki govorijo o nekdanjih praznovanjih, spoznavamo šege in navade koledarskega leta. Od letnega časa je odvisno, kateri šegi namenimo največ časa in kaj ustvarjamo. V vsakem primeru zaplešemo ob zvokih ljudske glasbe, ki ni odvisna od letnih časov.

Rdeča not našega druženja so predmeti, ki so jih naši predniki uporabljali pri svojem delu, da so preživeli. Letni čas je narekoval vsakdanja opravila. Progam vključuje ustvarjanje, gib in pravljico iz ljudskega izročila. Spoznamo tudi največji muzejski predmet – čupo Marijo, plovilo ribičev v tržaškem zalivu. Le kako je pluti z njim?

Na razstavi Med naravo in kulturo iščemo odgovore na vprašanja, kakšno je bilo pohištvo v nekdanjih kmečkih domovih, kje so spali otroci, s kakšnimi igračami so se igrali. Ob tem prisluhnemo koroški ljudski pravljici o hvaležnem medvedu in zapojemo uspavanko. Na koncu sestavimo pomanjšano zibelko.

Med muzejskimi predmeti se podamo na pot okrog sveta. Pri tem nismo le opazovalci in popotniki, ampak tudi raziskovalci in ustvarjalci. Na zabavni poti po vseh celinah sveta odkrivamo življenje različnih ljudstev, sproščamo svojo domišljijo z izdelovanjem afriških mask, prisluhnemo pravljici in spoznamo, kako kos tkanine postane oblačilo. V Avstraliji nas čaka tudi »pikasto« presenečenje.

Sladki med! Včasih je bil med edino sladilo, zato je bilo čebelarstvo od nekdaj zelo pomembno. Spoznavamo čebelarjevo delo, različne vrste panjev, še posebej panje kranjiče s poslikano sprednjo stranjo. Čebelar je imel v čebelnjaku pravo razstavo poslikanih zgodb. Tudi mi poslikamo deščico, svojo panjsko končnico.

Razstava pripoveduje o človekovi težnji po preživetju, ustvarjalnosti, vsakdanu in prazniku pri nas in drugod po svetu. Z zgodbami o predmetih učence popeljemo na pot raziskovanja in spoznavanja načina življenja, predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Za boljše spoznavanje preizkusimo kopije izbranih muzejskih predmetov. Vsebine vodenih ogledov po dogovoru prilagodimo s poudarki na posameznih temah iz slovenske ali zunajevropske kulturne dediščine. Svet je predstavljen po celinah s predmeti, ki so jih Slovenci, odprti za drugačnost in nepoznano, s svojih poti in raziskovanj prinesli domov.

Skozi muzejsko razstavo se srečamo z zgodbo o posamezniku, ki raste in ima različne vloge v družini, lokalni skupnosti, narodu in svetu. To so teme, o katerih lahko razmišljajo tudi odraščajoči otroci in mladina; kdo sem jaz, moj dom – moja družina, moja skupnost – moj domači kraj, moj narod – moja država, širni svet. Na razstavi se izražamo na različne načine; z gibom ali doživljanjem skozi igre vlog, ugani kdo?, spoznavanje oseb, ogledalo, obrazna mimika, …

Dijaki vsebino posameznih razstavnih poglavij spoznavajo preko enega od tematskih sklopov v obliki pogovorov, nalog, okrogle mize ali predavanja.

Ogled razstave lahko povezujemo, poglobimo in zaključimo z eno izmed številnih ustvarjalnih delavnic po dogovoru (panjske končnice, tkanje s tkalsko deščico in demonstracija tkanja na ročnih statvah v Tkalskem ateljeju SEM, gregorčki, pustne maske, belokranjske pisanice, afriške maske, lovilci sanj, instrumenti – dežne palice ipd.)