Stalna etnološka razstava predstavlja dediščino Savinjske regije, ki se razprostira od SZ proti JV, od Kamniško-Savinjskih Alp, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline do Celjskega, Dravinjske doline, Kozjanskega in Obsotelja. Razstavljeni predmeti osvetljujejo način življenja podeželskega prebivalstva na tem območju, v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Pripovedujejo nam zgodbe o gospodarskih dejavnostih in obrteh, o stanovanjski kulturi, prehrani, ljudski umetnosti in verovanju. Eden najstarejših in hkrati eden zanimivejših razstavljenih predmetov je poslikana lesena skrinja iz leta 1818. In kaj se skriva v njej? Pokukajte vanjo! 

Kulturnozgodovinska zbirka je predstavljena v poznorenesančni palači, imenovani Stara grofija. V intimnem vzdušju urejena zbirka pohištva, slik, grafik, kipov, posodja, orožja in drugih "mičnih drobnarij" predstavi obiskovalcu različna stilna obdobja v časovnem loku od 13. stoletja do konca 19. stoletja. Najodličnejši del zbirke je znameniti Celjski strop iz začetka 17. stoletja v slavnostni dvorani Stare grofije.

Razstava je umeščena v okvir stalne Kulturnozgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja Celje v I. nadstropju Stare grofije in je namenjena vsem obiskovalcem z okvaro vida. Pri pripravi razstave so se avtorji v največji možni meri držali načel, ki jih je potrebno upoštevati, da imajo obiskovalci z okvaro vida optimalne pogoje za ogled predmeta. Oglednih predmetov je devet; število je izbrano glede na opozorila oseb z motnjami vida, da namreč preveliko število predmetov onemogoča preglednost. Od tega so trije originali in šest replik. Posebnost tokratne razstave je poskus, da bi približali obiskovalcem z motnjami vida tudi največjo znamenitost našega muzeja, to je Celjski strop, umetnino iz 17. stoletja.

Celjanka Alma M. Karlin (1889-1950), svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja je v letih 1919-1927 prepotovala svet. Potovala je sama, kontinuirano osem let in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov. Razstava osvetljuje njeno življenje in delo, med drugim so na ogled predmeti, ki jih je prinesla s poti okrog sveta.

V kletnih prostorih Stare grofije je na 440 m² na ogled rimski lapidarij, ki je še vedno ena izmed najlepših in največjih tovrstnih zbirk pri nas. Kamniti rimski spomeniki iz pohorskega marmorja nam izpričujejo življenje takratnega mesta. Kažejo nam njegovo prebivalstvo, upravno ureditev, obrtna združenja,  različna rimska in domača boštva in tudi ona, prevzeta z Orienta.

Arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vas vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta.

Knežjem dvoru v Celju je svoj dom dobila stalna postavitev razstave o Grofih Celjskih, ki govori o vzponu in padcu najpomembnejše plemiške rodbine v obdobju poznega srednjega veka na današnjih slovenskih tleh. Grofje Celjski so bili v fokusu muzeja od njegovih začetkov; muzej je skrbno zbiral redke materialne ostaline, ki so jih izkopali arheologi na Starem gradu ali drugih lokacijah.

V prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. Vsaka od razstavljenih muzealij zrcali svojo zgodbo v mozaiku zgodovinskega spomina, drobci, povezani v celoto, pa razkrivajo preteklost različnih starodavnih ljudstev, ki so prebivala na obsežnem prostoru med Olševo in Sotlo ter Savo in Pohorjem. Savinja s pritoki je namreč nudila dobre pogoje za življenje in razcvet.V prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. Vsaka od razstavljenih muzealij zrcali svojo zgodbo v mozaiku zgodovinskega spomina, drobci, povezani v celoto, pa razkrivajo preteklost različnih starodavnih ljudstev, ki so prebivala na obsežnem prostoru med Olševo in Sotlo ter Savo in Pohorjem. Savinja s pritoki je namreč nudila dobre pogoje za življenje in razcvet.

Stalna etnološka razstava predstavlja dediščino Savinjske regije, ki se razprostira od SZ proti JV, od Kamniško-Savinjskih Alp, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline do Celjskega, Dravinjske doline, Kozjanskega in Obsotelja. Razstavljeni predmeti osvetljujejo način življenja podeželskega prebivalstva na tem območju, v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Pripovedujejo nam zgodbe o gospodarskih dejavnostih in obrteh, o stanovanjski kulturi, prehrani, ljudski umetnosti in verovanju. Eden najstarejših in hkrati eden zanimivejših razstavljenih predmetov je poslikana lesena skrinja iz leta 1818. In kaj se skriva v njej? Pokukajte vanjo!