Leta 1964 so v Škalah pri Velenju zaradi posedanja zemljišča opravljali večja zemeljska dela.

Pri tem je eden od strojnikov odkril ostanke večjih kosti. Izkopavanja je opravil tedanji

Inštitut za geologijo Univerze v Ljubljani (danes je to Oddelek za geologijo

Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), prepariranje pa strokovnjaki iz

Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.

Paleontološke raziskave so pokazale, da najdene kosti, okli in drugi deli zobovja pripadajo

daljnim sorodnikom današnjih slonov, ki so naseljevali Šaleško dolino pred približno 3

milijoni let. Gre za dve vrsti fosilnih trobčarjev: Anancus arvernensis in Mammut

(Zygolophodon) borsoni.

Ostanke vsaj treh živali so našli v treh nivojih na pobočju v Škalah. V tej dolini sta živeli dve vrsti fosilnih trobčarjev: Anancus arvernensis in Mammut (Zygolophodon) borsoni .

Velenjska kotlina je bila v zgornjem pliocenu deloma zamočvirjena. Analize peloda so

pokazale, da so tukaj bujno uspevali vlažni toploljubni gozdovi.

V zbirki so predstavljeni trije okli, drugi zobje in deli okostja, za predstavo o rastlinstvu pa še nekaj fosiliziranih ostankov plodov rastlin tega časa. Plastiko vrste Anancus arvernensis je po modelu iz dunajskega Prirodoslovnega muzeja naredila akademska kiparka Dora Novšak.

Slika v ozadju je delo slikarja Tomaža Perka in prikazuje Šaleško dolino v času, ko so tam živeli omenjeni trobčarji (anankusi in mastodonti).

Afriška zbirka prikazuje predmete, ki jih je med svojim potovanjem in bivanjem v Afriki zbral češki akademski kipar František Foit. Foit se je na potovanje po Afriki odpravil dvakrat. Prvič je šel na pot leta 1931 z biologom dr. Jiřijem Baumom. S prvega potovanja hranijo v Muzeju Velenje obsežno zbirko fotografij na steklo, ki sta jih raziskovalca posnela med potjo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne se je František Foit v Afriko odpravil drugič, z njim pa je krenila tudi njegova žena Regina. V Afriki sta nameravala ostati približno eno leto, usoda pa je hotela, da sta v Afriki ostala skorajda 24 let. Zaradi težav pri vrnitvi na Češkoslovaško sta se leta 1971 zakonca Foit preselila v Velenje, tam pa je Foit muzeju poklonil svojo bogato zbirko afriških predmetov. Največji in najpomembnejši del zbirke sestavljajo afriške maske in lutke. Stolčki, buče, posode iz gline in lesa, fetiši, orodje, orožje, nakit in glasbila pa omogočajo vpogled v način življenja afriških plemen. Del razstave je namenjen tudi Foitovim umetniškim delom ter predmetom, ki jih je uporabljal pri svojem raziskovalnem delu.

Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.

Postavitev je razdeljena na cerkveni, kmečki in plemiški del. V prvem izstopajo rekonstruiran romanski prezbiterij, trije poznogotski kipi, izbor sakralnega posodja, originalne freske z gradu Švarcenštajn in rekonstruiran kamniti oltar sv. Jošta s Paškega Kozjaka. V drugem delu je rekonstruirana dimnična hiša, bivalni prostor kmečkega človeka in kuhinjsko posodje. V tretjem delu imajo veliko vrednost razstavljeni drobni predmeti, pridobljeni z arheološkimi izkopavanji na gradovih Šalek in Kacenštajn.

Stara trgovina in gostilna sta rekonstrukciji trgovine z mešanim blagom in gostilne z začetka 20. stoletja. Rekonstrukcija trgovine predstavlja staro vaško trgovine z mešanim blagom, preprosto podeželsko trgovino, kjer so tedanji ljudje lahko kupili vse kar so potrebovali za življenje. Pri rekonstrukciji stare vaške trgovine je uporabljeno originalno pohištvo štirih trgovin iz Šaleške doline in okoli 1500 različnih prodajnih artiklov iz prve polovice 20. stoletja.

Zbirka stara gostilna se časovno in vsebinsko navezuje na staro trgovino. Prav tako gre za preprosto podeželsko gostilno, dokaj preprosto in robustno opremljeno. Vsa oprema v gostilni je avtentična, še posebej zanimivi pa so preprost točilni pult, glasbena omara iz konca 19. st. in lesen hladilnik na led. Gostilne so v začetku 20. stoletja igrale neprimerno pomembnejšo vlogo, kot jo imajo danes. Bile so središča življenja neke vasi oz. skupnosti, kjer so si ljudje izmenjevali razne novice in nasvete, prostor, kjer so prirejali politične shode, organizirali razne kulturne prireditve in podobno.

Razstava Ko je Velenje postajalo mesto predstavlja zgodbo Velenja, najmlajšega slovenskega mesta, ter njegov hiter razvoj po drugi svetovni vojni, ko je v le nekaj letih iz majhnega podeželskega trga pod Velenjskim gradom nastalo sodobno mesto, v tistem obdobju v širšem prostoru znano kot "socialistični čudež". V dveh desetletjih po drugi svetovni vojni je iz majhnega trga Velenje, ki je še leta 1948 štel le borih 1.121 prebivalcev, zraslo eno največjih slovenskih družbenih, gospodarskih in kulturnih središč – mesto Velenje. Glavni vzvod takšnega silovitega razvoja po drugi svetovni vojni je bil velenjski premogovnik. ki je zasedel izredno pomembno mesto v načrtih novih jugoslovanskih oblasti za industrializacijo, elektrifikacijo in obnovo gospodarsko zaostale, pretežno agrarne in med vojno porušene Kraljevine Jugoslavije. Gradnja mesta, v katero so bili vključeni najbolj priznani slovenski in nekateri tuji arhitekti, se je začela leta 1957 in že septembra leta 1959 je bila svečana otvoritev novega mestnega središča. Mesto je bilo zasnovano kot mesto moderne, po tedaj vodilnih evropskih arhitekturnih in urbanističnih smernicah. Že v začetku šestedesetih je postalo ena od ikon socialistične Jugoslavije, ali kot so ga najpogosteje označevali - "socialistični čudež", katerega so v naslednjih letih obiskale množice obiskovalcev, najrazličnejših političnih in gospodarskih delegacij, pomembnih posameznikov, med katerimi so bili tudi nekateri državniki.

Razstava predstavlja obdobje 2. svetovne vojne v Šaleški dolini, ki je bila v tem času prizorišče številnih partizanskih akcij in njihovih napadov na okupatorjeve postojanke, predvsem pa območje številnih bojev med partizanskimi in okupatorjevimi enotami.

V grajski kapeli v severozahodnem obrambnem stolpu gradu je na ogled baročna umetnost iz cerkve sv. Jurija v Škalah, ki so jo v petdesetih letih dvajsetega stoletja zaradi izkopavanja premoga in posledičnega ugrezanja zemljišča porušili.

Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje predstavlja zelo bogat in raznolik razvoj likovnega ustvarjanja na Slovenskem od začetka 20. do začetka 21. stoletja. Na stalni razstavi je na ogled 64 del slovenskih umetnikov, ki predstavljajo razvoj slikarstva pri nas.

Galerijske zbirke muzeja poleg zbirke sodobne slovenske umetnosti obsegajo še zbirko del kiparja Cirila Cesarja.

Znanje o tehniški in industrijski dediščini lahko osnovnošolci zelo dobro izpopolnjujejo v šoštanjski enoti Muzeja Velenje, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Najmlajši se lahko ob usnjarskem vajencu Juretu, otrokom namenjenemu liku, ki dopolnjuje razstavne prostore, seznanijo z razvojem usnjarstva in z njim povezanimi obrtmi, ki so bile značilne za Šoštanj. Izdelamo usnjen copatek, zapestnico in lonček za pisala.

Muzeju usnjarstva na Slovenskem, šoštanjska enota Muzeja Velenje, omogoča osnovnošolcem zelo dobro izpopolnjevanje znanja o tehniški in industrijski dediščini. Učencem višjih razredov predstavimo razvoj od obrti do industrije ter industrializacijo in z njo povezanimi stroji in napravami. Zabaven kviz, na katerega učenci odgovarjajo skupinsko. Izdelamo usnjene zapestnice. Učenci izpolnjujejo delovne liste.

Poudarek učne ure je na predstavitvi kulturne dediščine Šoštanja, nekdaj upravnega in gospodarskega središča Šaleške doline. Kulturno dediščino kraja učenci spoznavajo ob projekciji starejšega filmskega gradiva, ogledu stavbne dediščine mesta in pripovedovanju lokalnih povedk v Vili Mayer. Ogledajo si tudi Spominski park pred OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. Pri programu sodelujemo z Vilo Mayer. Učenci med učno uro izpolnjujejo delovne liste.

Učenci spoznajo zgodovinski razvoj strojev in naprav ter goriv za njihov pogon. Proučijo sestav in delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem ter razložijo njihovo delovanje. Opredelijo vrste gibanj na različnih napravah in strojih. Spoznajo model računalniško vodenega stroja. Pri programu sodelujemo s Srednjo strojno šolo Šolskega centra Velenje. Učenci med učno uro izpolnjujejo delovne liste.

Učenci spoznajo nekatere pomembne osebnosti, ki so zaznamovale Šoštanj in Slovenijo 19. in 20. stoletja: Mihaela Vošnjaka, dr. Josipa Vošnjaka in Franza Xaverja Woschnagga, Frana Mayerja in Ivana Napotnika. Na dvorcu Gutenbüchel spoznajo preteklost dvorca in njegove arhitekturne značilnosti. Pri programu sodelujemo z Vilo Mayer in dvorcem Gutenbüchel. Učenci med učno uro izpolnjujejo delovne liste.

Pomlad  ali jesen na Kavčnikovi domačiji

Spoznavanje življenja nekoč lahko učencem najbolj pristno predstavimo v avtentičnem okolju Kavčnikove domačije, 400 let stare dimnice. Domačija omogoča aktivno sodelovanje pri kmečkih opravilih značilnih za različne letne čase. Tako se lahko učenci jeseni preizkusijo v »prešanju« sadja. Kako drugačno je bilo življenje nekoč otroci najbolje občutijo, ko v dimnični celici Kavčnikove domačije zakurimo v ognjišču in se po vsem prostoru vije dim, za zabavo pa poskrbimo tudi s pastirskimi igrami. Otroci v ustvarjalnih delavnicah izdelujejo izdelke, povezane letnimi časi in opravili, ki so za ta čas značilna.

V avtentičnem okolju Grilove domačije, v ekomuzej preurejene viničarije, lahko učencem pristno predstavimo življenje nekoč. Domačija omogoča aktivno sodelovanje pri kmečkih opravilih značilnih za različne letne čase, sodelovanje z mnogimi društvi pa omogoča obiskovalcem še bolj podrobno poznavanje izbrane tematike. Izdelamo izdelke iz naravnih materialov, prilagojene letnemu času obiska.

Hiša mineralov ponuja na ogled bogato geološko zbirko najrazličnejših mineralov, najdenih v Sloveniji in po svetu. V učni uri učenci izvedo, kaj minerali sploh so, kako nastanejo, kje jih najdemo in kaj lahko z njimi počnemo. Najzanimivejše minerale si lahko otroci ogledajo pod mikroskopom, pedagoški program pa dopolnimo z delovnimi listi. Učenci izpolnjujejo delovne liste.

Učenci se bodo v Spominskem centru 1991 seznanili z nastankom Republike Slovenije in z aktivnostmi, ki so v času osamosvajanja potekale v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Učna ura bo posvečena pogovoru o nastanku države, njenih simbolih, narodni zavesti in domoljubju. Izdelamo državne simbole Slovenije.

Spominski center 1991 predstavlja obdobje osamosvajanja Republike Slovenije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Učenci se bodo seznanili z razlogi za osamosvojitev in z dogajanji na naših tleh v času pred, med in po osamosvojitvi. V pogovoru z veterani vojne za Slovenijo bodo iz prve roke izvedeli, kako je sicer kratko obdobje vojne na slovenskih tleh potekalo in si ogledali orožje, uniforme in druge predmete iz časa osamosvajanja. Učenci izpolnjujejo delovne liste.