Vodeni ogled po stalni muzejski postavitvi, ogled temeljev gradu in grajskega dvižnega mostu. Vodenje je prilagojeno starostni stopnji mladih obiskovalcev, vsebuje pripovedke in legende.

Program se odvija v starem mestnem jedru in mlade seznanja s kulturnimi spomeniki Škofje Loke.

Program se odvija v starem mestnem jedru in otroke na igriv način seznanja s kulturnimi spomeniki Škofje Loke.

Vodeni ogled romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki je eden pomembnejših umetnostnih spomenikov na Slovenskem.

 Program sestavimo iz treh dejavnosti. Npr:

- voden ogled muzeja, Skriti zaklad, muzejska delavnica Loški grb

- voden ogled muzeja, muzejska delavnica Kaligrafija, učna ura Pisana Loka

- voden ogled muzeja, muzejska delavnica Kaligrafija, voden ogled. c. Marijinega oznanjenja v Crngrobu

- muzejska učna ura Po poti Visoške kronike, muzejska delavnica tradicionalne obrti Cvetje ali  Tkanje, voden ogled Tavčarjevega dvorca na Visokem

- muzejska učna ura iz etnologije s križankama, voden ogled Škoparjeve hiše, muzejska delavnica tradicionalne obrti Cvetje ali  Tkanje

- muzejska učna ura iz arheologije, voden ogled starega mestnega jedra, muzejska delavnica Prazgodovinska ogrlica

Učne ure so zasnovane tematsko, glede na vsebino posameznih muzejskih zbirk in vsebujejo učni list, ki je vključen v ceno: Loško gospostvo. Gradovi. Mesto, Cehi; Pisatelj dr. Ivan Tavčar;  Etnološka križanka 1 in 2, Križanka Svetila, Freska.

Obiskovalci v spremstvu vodnika  odkrivajo prizorišča, kjer se je  dogajala Tavčarjeva Visoška kronika. V muzeju se seznanijo z življenjem in delom pisatelja in z dediščino visoških Kalanov. Nato sledijo Izidorjevi pripovedi: ogledajo si temelje grajskega stolpa, kjer je bila zaprta Agata, spremljajo njeno pot z gradu v mesto in naprej do sotočja Selške in Poljanske Sore. Spoznavajo simboliko vode in pregovore. Ogledajo si lokacijo kovačnice, kjer se je Izidor izučil za kovača, mestno šolo, ki jo je obiskoval, Kamniti most, ki ga je prečkal lažnivi Marks, ko je bežal iz mesta.

Učencem in dijakom predstavimo posledice prve svetovne vojne in dogajanje v času druge na širšem škofjeloškem območju, življenje med vojno ter povojno izgradnjo in obnovo. Učni list je vključen v ceno.

Otroci spoznajo življenje v porečju obeh Sor od starejše kamene dobe dalje.  Učna ura je zasnovana interaktivno, otroci se lahko dotikajo muzejskih predmetov. Vsebuje učni list.

Osvetljuje maturitetne vsebine: slovenski prostor v srednjeveškem Rimskem cesarstvu, zemljiško gospostvo, srednjeveška kolonizacija in njene posledice, značilnosti srednjeveških mest.

Po ogledu zbirke Mesto se učna ura nadaljuje v mestnem jedru, kjer mladi spoznavajo kulturnozgodovinske spomenike srednjeveške Loke. Vsebuje učni list.

Ob zakurjenem grajskem kaminu otrokom prebiramo pripovedke o kamnitem mostu, škofjeloškem grbu in starem stolpu, se sprehodimo po muzeju in pokažemo, kako deluje grajski dvižni most.

Po ogledu maket dveh škofjeloških gradov preizkusijo, kako deluje grajski dvižni most v muzeju. Povzpnejo se na bližnji na Krancelj do ruševin Zgornjega stolpa, nato sledi vlivanje obeska po vzoru gotske pečnice, najdene na Kranclju.

V zgodovinski zbirki spoznajo pripovedko o nastanku škofjeloškega grba in izdelajo njegov mavčni odlitek. Ali pa iz kartona izrežejo ščit in nanj naslikajo svoj grb.

"Škofjeloški rokopis" iz leta 1466 z najstarejšim poimenovanjem mesecev v slovenščini je izhodišče, da s kaligrafsko pisavo izpišejo svoj srednjeveški horoskop.

Ko si ogledajo zbirko o platnarstvu, se preizkusijo v dejavnosti, ki je bila nekdaj zelo razširjena na Škofjeloškem - s tkalsko deščico, s katero so nekoč tkali trakove, stkejo zapestnico.

Po vzoru izveskov, ki so na ogled v cehovski zbirki, izberejo svoj obrtniški znak in ga oblikujejo iz papirja.

Ogledajo si praznično narodno nošo in spoznajo obrti, ki se navezujejo na oblačilno kulturo, izrežejo oblačila iz zgibanke in jih pobarvajo.

Otroci barvajo in sestavljajo modele kmečkih in meščanski skrinj, ki so si jih ogledali v etnološki zbirki muzeju.

Po predstavitvi starega kmečkega orodja in življenja na kmetiji sledi spoznavanje panjskih končnic, nato pa barvanje različnih motivov s panjskih končnic iz muzeja.

Po ogledu zbirke o umetnem cvetju se preizkusijo v tej dejavnosti, ki je bila nekdaj zelo razširjena.

Najprej si ogledajo arheološke najdbe z Zgornjega stolpa na Kranclju, nato po vzoru makete gradu sestavljajo svoj grad iz papirja - delo v skupini.

Ko si ogledajo arheološko zbirko, izdelajo ogrlico po vzoru ogrlice iz jame Kevderc na Lubniku.

Program se odvija v avtentičnem okolju muzeja na prostem na grajskem vrtu. Otrokom predstavimo, kako so živeli v Škoparjevi hiši pred 100 in več leti. Ugotovimo, da je hiša krita s skriljem, da ima lesene žlebove, da so bili sestavni del kmečke hiše tudi hlev, skedenj in svinjak. Spoznali bodo črno kuhinjo in stare kuhinjske pripomočke, krušno peč, star šivalni stroj in druge uporabne predmete v hiši. V razgovoru z otroki vseskozi primerjamo življenje nekoč in danes.

V prvobitnem okolju si otroci ogledajo hišo in gospodarske objekte ter pri tem spoznavajo nekdanjo bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov.

Program poteka  v  prvobitnem okolju Škoparjeve hiše in otroke seznanja z dediščino peke kruha pri nas, simboliko kruha ter s tem povezanimi šegami in pregovori. Otroci opazujejo mojstrico pri peki, spoznajo različne vrste žit, kmečko orodje in kuhinjsko posodje. Sami zamesijo testo in poskusijo svoj kruhek, spečen v kmečki peči.

Voden ogled domačije, štirih novih zbirk, družinske grobnice in spomenika pisatelju Ivanu Tavčarju, ki je delo akad. kiparja Jakoba Savinška. Domačija je skoraj 250 let pripadala družini Kalan, ki jo  pisatelj Tavčar opisuje v zgodovinskem romanu "Visoška kronika". Mladi obiskovalci spoznavajo usodo nekdanjih lastnikov, življenje in delo pisatelja, politika in gospodarstvenika Tavčarja in njegove soproge Franje, prosvetne in humanitarne delavke. Poudarek je na povezavi dogajanja v romanu z življenjem na domačiji v teku štirih stoletij.