V Bucelleni-Ruardovi graščini je organizirano strokovno vodenje železarski in rudarski zbirki, ki vključujeta rekonstrukcijo kovačnice, premične makete plavžev, Pantzove žičnice in fužinarskih naselij. Prilagojeno za slepe in slabovidne.

Deklica Klara, katere družina je v tridesetih letih 20. stoletja živela na Stari Savi, s pomočjo projekcij in zvočnih posnetkov udeležence pelje po nekdanjem fužinarskem naselju do Ruardove graščine.

Na trgu pred graščino se boste igrali železarske igre, s katerimi so si včasih krajšali čas: metanje podkvic, kotaljenje kolesa, podiranje korcev …

V graščini boste spoznali delovanje plavža. V kalup vlijete vosek in dobite svečo, ki bo tudi doma gorela, kot je stoletja gorel plavž na Stari Savi.

Otroci izberejo šablono z železarskim motivom in z barvami za tekstil poslikajo majico.

V jeseniški žičarni so izdelali na tisoče kilometrov različnih žic. Z žico bomo izdelovali obeske, zapestnice, uhane in verižice.

Ogledamo si film o kuhanju oglja in maketo kope. Spoznamo različne drevesne vrste, načine spravila lesa in njegovo uporabnost. Z ogljem rišemo.

Obiskovalci se seznanijo z življenjem in delom rudarjev v Karavankah, ogledajo si rudarsko orodje. Iz steklenih kozarčkov, peska, lubja in žice izdelajo rudarsko lučko.

Spoznamo različne merilne naprave in tudi sončno uro, ki je na fasadi graščine in v logotipu muzeja. Iz kartona in lesene palčke izdelamo sončno uro.

Spoznamo življenje in prigode rudarjev. Iz lesenega čoka izdelamo rudarskega škrata.

V delavski kuhinji si na zidanem štedilniku spražimo ječmenova zrna, jih zmeljemo v ročnih mlinčkih in skuhamo črno kavo, zalijemo z mlekom. Poskusili boste značilni delavski zajtrk »kofe pa krǝh«.  

V muzejsko opremljeni delavski kuhinji med inventar in eksponate pomešamo okoli 20 novejših predmetov vsakdanje rabe, ki jih morate odkriti. Ob tem vam predstavimo razlike med starim in novejšim bivalnim okoljem.

Otroke seznanimo z osnovami črno bele fotografije in foto kemije.
S čopičem bodo nanašali razvijalec na osvetljen fotografski papir in opazovali, kako počasi nastaja slika – kemigram ali risana fotografija.

Učna ura umetnostne zgodovine je predvidena kot spremljevalni program likovnih razstav v galeriji Kosova graščina, na kateri se bodo učenci seznanili s tremi tipičnimi ikonografskimi motivi ter s posameznimi likovnimi tehnikami.

Podamo se na pot slovenske planinske zgodovine in odkrivamo motive, ki so od nekdaj privabljali ljudi v gorski svet, včlanimo se v planinsko organizacijo, sledimo slovenski markaciji, se primerno oblečemo za planinsko turo, preverimo sposobnosti našega vodnika in na poti spoznavamo tudi bogastvo gorske narave … Po postanku v planinski koči priplezamo na vrh in pogledamo v višavje Himalaje ter se s pomočjo delovnih zvezkov ali delovnih listov prepustimo vtisom, ki jih v nas pušča muzejska planinska pot. Delo je skupinsko. Za uspešno opravljeno pot podelimo diplome.

Animiran ogled stalne razstave s poudarkom na pravljičnih likih naših gora vključuje igrice (spomin, igranje vlog,…), simulacijo erozije in izdelovanje modelov gorske pokrajine (gora, hrib, grič, ravnina, slap, potok,…), lutkovno pravljico o Zlatorogu ali risanko o Ledencu, barvanje pobarvank na temo pravljice ali izdelovanje lepljenke.

Animacija s pomočjo Planinka (lutka) na temo muzeja, muzejskih predmetov in planinske opreme. Skozi igrico Kaj se skriva v vreči se opremimo za planinsko pot »po starem« in »po novem«. Tako opremljeni se podamo na triglavski greben, v svet živali in rastlin ter v nevihto, ki nas dohiti v bivaku. Program vključuje tudi delavnico izdelovanja kosa planinske opreme iz naravnega čebeljega voska ali sestavljanko Obleci Jakca.

Slovenija je pobudnica nastanka veznih poti. Rdeča nit naše stalne razstave je vezna pot, ki je označena z markacijo in na kateri obiskovalci rešujejo zabavne naloge in zbirajo žige. V programu tako skupaj rešujemo naloge, spoznavamo pomen, vrste oznak na planinski poti, njihov nastanek, zemljevide, prve priročnike ... Na koncu pridobljeno znanje uporabimo pri izdelavi kažipota in v zabavnem kvizu.

Vodeni ogled razstave s poudarkom na nacionalnem pomenu planinstva in Jakoba Aljaža za slovensko narodno identiteto. Zaključek ogleda s starim planinskim običajem – krstom. Po predhodnem dogovoru z učitelji učenci s seboj prinesejo razno gradivo (časopisne izrezke o Triglavu, razne fotografije  …) in po skupinah oblikujejo plakate na temo Triglava (pesmi o Triglavu, pravljice o Triglavu, Triglav kot reklamno gradivo in simbol slovenske narodne identitete ...).
Udeleženci s seboj prinesejo svoj kamen – Triglav, na katerega postavimo Aljažev stolp, ki ga izdelamo v delavnici.

Poleg vodenega ogleda stalne razstave s poudarkom na planinskih kočah in bivakih  si ogledamo še projekcijo gorskih naselij in različnih bivakov. Potem se postavimo v vlogo arhitekta in poskušamo ustvariti svojo gorsko vasico tako, da upoštevamo vse naravne in druge zakonitosti gorskih  naselij ali  pa zgradimo bivak po svoji zamisli.

Vodeni ogled stalne razstave z dodatnimi tematskimi animacijskimi programi, ki spodbujajo kreativnost in domišljijo dijakov. Delo poteka po skupinah (risanje planinke maskote, pesnenje, dramatizacija gorske pravljice, predstavitev alpinistov, predstavitev reševanja v gorah …). Teme se prilagodijo dijakom, ki s seboj po predhodnem dogovoru prinesejo tudi material.

Pohod z vodnikom ali biologom Triglavskega narodnega parka od muzeja do slapa Peričnika. Mogoča je tudi tura od slapa Peričnika do Vrat. Pohodniki se  seznanijo z naravnimi značilnostmi TNP in doline Vrat. Program vključuje tudi vodeni ogled muzeja z ustvarjalno delavnico po izbiri. Program je primeren za celodnevni naravoslovni ali družboslovni dan.

Rajžanje po krajih, kjer se pohodniki srečajo z vaškimi posebneži Dovjega in Mojstrane, domačini in bajeslovnimi bitji, ki bodo odstrli pravljično tančico starih šeg in navad, domislic, pregovorov in vraž. Na poti imajo možnost, da odkrijejo pisker cekinov ali rešijo zakleto deklico. Zaklad pa zagotovo najdejo v muzeju, kjer se na aktiven in zabaven način spoznajo še s planinstvom.

Je igrano vodenje po stalni razstavi Vzpon na goro. V vlogi muzejskega vodnika se predstavi Janez Klinar - Požganc, gorski vodnik in glavni delovodja domoljuba in graditelja planinskih koč Jakoba Aljaža. Z doživetim pripovedovanjem zgodb posameznih muzejskih predmetov in animacijami nam predstavi Aljaževa prizadevanja za ohranitev slovenskega lica naših gora. Iz njegovega pripovedovanja zaslutimo klenost, modrost in domovinsko ljubezen preprostega slovenskega človeka, ki se je za boljši vsakdan preživljal kot gorski vodnik. S Požgancem se obiskovalci tudi fotografirajo, kot spominek pa s seboj odnesejo še repliko značke oblastveno potrjenega vodnika Slovenskega planinskega društva. Na začetku se opremijo s skromno planinsko malico.

Ogled razstave o Josipu Vandotu in  izvirnih filmov o Kekcu, oblikovanje glavnih junakov filma iz gline. Največ za petdeset udeležencev hkrati.

Bogata poslikava lesene notranje opreme je predloga za poslikavo in izdelavo pomanjšane lesene skrinje.

Zabavne spretnostne štafetne igre s starimi igrali in delavnico, v kateri izdelamo punčko iz cunj ali mošnjiček (Kekec beži pred Bedancem, Kekec vodi slepo Mojco, Bedanc nese Kosobrina,  Rožletove hodulje, Kekec cilja Bedanca, Kdor vesele pesmi poje …). Za največ trideset udeležencev istočasno.

Ko temeljito spoznamo moško in žensko nošo ter »modne dodatke«, jih skušamo prenesti v današnji čas, v sodobni nakit. Izdelovanje modnega nakita.

Stara ljudska oblačila so bila po navadi lepo okrašena z bogatimi ornamentalnimi ali cvetličnimi motivi. Vidimo jih lahko na zavijačkah, pečah, plaščih, rutah, prtih in prtičih, zavesah  ... Te motive poskušamo prenesti z oblačil na žige ali folije in jih odtisniti na majice.