foto: Jelena Justin

Gorenjski muzej Muzej

foto: Jelena Justin
Odprto

TO - NE od 10. do 18. ure.

Vstopnina: za vsako razstavo 2 €/učenca, dijaka, študenta (če je več kot deset oseb), v ceno je vključeno vodstvo oz. učna ura.
Cena delavnice:
2,5 €.
Cena učne ure: 2 € + didaktična mapa 1 €.

 

Stalne razstave

  • Dr. France Prešeren – življenje in delo

    Stalna razstava je urejena v hiši, kjer je zadnji dve leti in pol svojega življenja preživel pesnik, dr. France Prešeren. V Kranj je prišel oktobra 1846 in najel stanovanje v prvem nadstropju hiše, ki je bila takrat last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Hiša je imela katastrsko številko Mesto 181, vhod v stanovanje pa je bil z današnje Tavčarjeve ulice 8 . V sedanjih galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja je bila v tistem času prva kranjska kavarna, ki jo je imel Švicar Florian Pua. Na razstavi je moč videti originalno pohištvo, ki ga je Prešeren uporabljal v vsakdanjem življenju.

  • Ljudska umetnost na Gorenjskem

    Gorenjska ljudska umetnost je prikazana z likovno izjemno lepo oblikovanimi predmeti pretežno vsakdanje rabe, ki so glede na uporabno vrednost v vsakodnevnem življenju, razporejeni v štiri poglavja: gorenjsko ljudsko stavbarstvo, notranja oprema stanovanj, praznično in delovno okolje gorenjskega človeka ter njegova duhovna kultura. Gorenjska ljudska umetnost je rasla in se razvijala iz korenin domačega izročila, pa tudi iz pobud, ki so prihajale v vaško okolje iz umetnosti naprednejših družbenih slojev.

  • Železna nit

    V želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino, iz katere se je v tisočletjih izvil človek, smo arheološko zgodbo Gorenjske začeli z izjemnimi fosilnimi najdbami rib in mamutom z Bobovka ter bizonom z Leš, ter nadaljevali preko železne in bronaste dobe do antike in zaključili s časom preseljevanja ljudstev, ko Karnij postane Kranj.

  • Prelepa Gorenjska

    Prelepa Gorenjska je zasnovana kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah v prvem nadstropju in na podstrehi. Razstavne zgodbe o Gorenjski in ljudeh pripoveduje več kot 1300 muzealij, vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz Prešernovih poezij in ljudske pesmi. Muzejsko pripoved o Prelepi Gorenjski oživljajo zvočni prostori, številne fotografije in številni dokumentarni in igrani filmi.

Pedagoški programi

  • Kulturni dan s Prešernom

    Kulturni dan, posvečen Prešernu, vključuje vodeni ogled Prešernove hiše z reševanjem delovnih listov, delavnico pisanje pisem s peresi, vodeni ogled Prešernovega groba, učno uro na razstavi Prelepa Gorenjska. Lahko se odločate le za posamezne vsebine

    | OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Moj prvi obisk muzeja

    Učna urica je namenjena najmlajšim kot uvod v razumevanje, kaj sploh je muzej. Pokukamo tudi v zakulisje delovanja, konservatorsko delavnico, fototeko ... Dodana je obsežna delovna mapa.

     

    | V/4+, OŠ/1 |
  • Delavnica Pokukajmo v babičino skrinjo

    S pomočjo igre učenci spoznajo izjemno zbirko poslikanih kmečkih skrinj. Na že pripravljene modele naslikajo vzorce in sestavijo skrinje iz kartona. V šoli lahko iz izdelkov postavite zanimivo razstavo.

    | OŠ/1 |
  • Vrnitev v kameno dobo

    Po ogledu arheološke razstave Železna nit se učenci mlajši kameni dobi približajo s praktičnim delom na delavnici, ki obsega: šivanje oblačil iz kože, mletje pšenice z žrmljami, izdelavo orodja, netenje ognja, oblikovanje gline …

    | OŠ/2, 3 |
  • Pisanje pisem s peresi iz Prešernovega časa

    Z gosjimi peresi po vzoru Prešernovega pisma staršem učenci napišejo kratko pismo. Spoznajo različne pisave in tehnike pisanja skozi zgodovino, seznanijo se s pomenom lepopisja v preteklosti.

    | OŠ/2, 3 |
  • Fotografski tehniško-kulturni dan

    Ogled razstave o Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo in delavnica klasičnega razvijanja fotografij. Sledi delavnica uokvirjanja slik s spoznavanjem možnosti oblikovanja. Zaradi dela v temnici do trideset učencev na dan.

    | OŠ/3, SŠ |
  • Učne ure

    Za posamezne stopnje OŠ in SŠ po vseh stalnih in občasnih razstavah. Učne ure so usklajene z učnimi načrti pri predmetih spoznavanje družbe, zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

    | OŠ/1, 2, 3, SŠ |
  • Kako so včasih živeli

    Vodeni ogled muzeja z reševanjem delovnih listov in igranje starih otroških iger (orehe zbijat, gumbe talat, hodulje, rihterja bit, koza klamf ...) . Spoznamo način življenja v preteklosti, primerjamo življenje nekoč in danes.

    | OŠ/1, 2, 3 |
foto: Magda Zore

Muzej Tomaža Godca Muzej

Odprto

2.1. - 15.3. od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, 31.3. - 4.11. od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, 14.12. - 31.12. od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, PO (razen Velikonočni ponedeljek) in prazniki zaprto.     

Vstopnina: otroci (7-14 let) 2,5 € , skupina otroci 2 €, skupina predšolski otroci  1,5 €.

Naslov

 Zoisova 15, 4264 Bohinjska Bistrica

Telefonska številka

 04/ 577 01 42, 041/ 864 726

E-poštni naslov

Stalne razstave

  • Bohinj 1914 - 1918, 1941 - 1945

    Po italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski 24. maja 1915 je Bohinj postal neposredno frontno zaledje. Preko Bohinja so oskrbovali frontni odsek od Lemeža, Šmohorja in Peskov ter Batognice. Razstavo odlikujejo izjemni predmeti, prineseni iz okoli krnskega pogorja, kjer je divjala vojna vihra krvavega nesmisla.

    6. aprila 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo. Bohinj je bil na nemškem okupacijskem območju. Na Gorenjskem je partizansko gibanje decembra 1941 organiziralo vstajo. V noči na 15. december je Prešernov bataljon odšel proti Nomenju in se po spopadu s policisti razbežal. Po vstaji so Nemci aretirali okoli sto Bohinjcev, 22 so jih postrelili kot talce oziroma umorili v koncentracijskih taboriščih. Razstava posvečena drugi svetovni vojni odstira zgodbe partizana, taboriščnika in mobiliziranca v nemško vojsko.

  • Izbrane podobe Bohinja

    Po italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski 24. maja 1915 je Bohinj postal neposredno frontno zaledje. Preko Bohinja so oskrbovali frontni odsek od Lemeža, Šmohorja in Peskov ter Batognice. Razstavo odlikujejo izjemni predmeti, prineseni iz okoli krnskega pogorja, kjer je divjala vojna vihra krvavega nesmisla.

    6. aprila 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo. Bohinj je bil na nemškem okupacijskem območju. Na Gorenjskem je partizansko gibanje decembra 1941 organiziralo vstajo. V noči na 15. december je Prešernov bataljon odšel proti Nomenju in se po spopadu s policisti razbežal. Po vstaji so Nemci aretirali okoli sto Bohinjcev, 22 so jih postrelili kot talce oziroma umorili v koncentracijskih taboriščih. Razstava posvečena drugi svetovni vojni odstira zgodbe partizana, taboriščnika in mobiliziranca v nemško vojsko.

  • Usnjarski muzej

    V Bohinju je bila že v preteklosti dobro razvita živinoreja, ki je dajala osnovno surovino za izdelavo usnja. Najstarejša doslej najdena omemba rokodelskih poklicev usnjar in čevljar je iz popisa leta 1749. V prvi polovici 20. stoletja sta v Bohinjski Bistrici delovali dve obrtni usnjarski delavnici: Sodjeva in Godčeva. Največji porabniki usnja so bili čevljarji in sedlarji. V letih med 1890 in 1910 je bila Bohinjska Bistrica z okoli 660 do 870 prebivalci prava »šoštarska vas«, saj se je s čevljarstvom ukvarjalo več kot 10 domačinov in nekaj tujcev.

Muzej bivalne kulturne Oplenova hiša

Odprto

2.1. – 15.3 – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00,
31.3. – 4.11. – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00,
14.12. – 31.12. – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00, PO (razen Velikonočni ponedeljek) in prazniki zaprto.

Vstopnina: otroci (7-14 let)  2,5 €, otroci skupina 2 €, skupina predšolski otroci 1,5 €.

Naslov

Studor 16, 4267 Srednja vas v Bohinju

Informacije

Anja Poštrak, anja.postrak@gorenjski-muzej.si
Barbara Resman (oskrbnica), 051 723 640

Muzej bivalne kulture Oplenova hiša pod Studorom je bil za javnost odprt leta 1991. Vsi prostori so opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov, zato je hiša zanimiv prikaz bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja. Sedanja stavba je bila verjetno zgrajena v začetku 19. stoletja, postavili pa so jo namesto starejše lesene hiše. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Stavba je zidana in kombinirana z lesom. Stanovanjski del sestavljajo veža s kuhinjo, hiša in kamra ter podstrešje in klet. Je ena redkih hiš, v kateri je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Hiša je osrednji bivalni prostor z mizo pod bogkovim kotom, klopmi ter lončeno pečjo. Podstreha, t.i. ispa je služila kot shramba za pridelke, obleko, obutev in orodje. Gospodarski del zgradbe sestavljajo hlev, skedenj in posebna shramba za steljo. Na skednju je tako kot nekdaj shranjeno kmečko orodje in pripomočki.

Planšarski muzej

Odprto

2.1. – 15.3 – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00,
31.3. – 4.11. – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00,
14.12. – 31.12. – 10.00 – 12.00 in 16.00 – 18.00, PO (razen Velikonočnega ponedeljka) in prazniki zaprto.

Vstopnina: otroci (7-14 let)  2,5 €, otroci skupina 2 €, skupina predšolski otroci 1,5 €.

Naslov

Stara Fužina 181, 4265 Bohinjsko Jezero

Telefonska številka

04/ 577 01 56, 041 864 726

Planšarski muzej v stari Fužini, ki je bil odprt leta 1971 in nato leta 1990 vsebinsko preurejen in dopolnjen, se nahaja v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila v Stari Fužini v Bohinju namreč zgrajena sirarna, v kateri so še do leta 1967 izdelovali sir in kjer so sirarski mojstri v poletnem času skrbeli za velike hlebe sira, ki so jih nosači vsak teden prinašali s planin.

V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeno je originalno sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini. Na ogled je tudi lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.

V avtentičnem okolju je s predmeti ter fotografskim in dokumentarnim gradivom prikazana zgodovina planšarstva v Bohinju, življenje planšarjev, sirarna in sirarsko delo v planinah, transport v dolino, značilna bohinjska planšarska naselja in planšarske zgradbe.

Primernosti pedagoških programov - okrajšave:

| V | vrtec

| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej

| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja

| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)

| SŠ | srednje šole