TO-SO od 10. do 18. ure, NE od 14. do 18. ure.
Zaprto: PO, 1. januar, 1.november, 24.- 26. december in 31. december.
Za najavljene skupine je muzej odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.
Vstopnina: prost vstop.
Cena delavnic: od 1,5 € do 3 €.
Mestni muzej Krško hrani in predstavlja največjo zbirko akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Kot pove naslov razstave, je Štoviček ustvarjal v maniri realizma. Najraje je upodabljal človeka. V njegovi zapuščini je veliko portretov znanih Slovencev, otrok in nekaj aktov. Med obema svetovnima vojnama je upodabljal tragedijo revnih ljudi. Kiparjeva razstava je prenovljena vsaki dve leti.
Janez Vajkard Valvasor je v Krškem preživel zadnje mesece življenja. Na razstavi je predstavljena osebnost kranjskega polihistorja in njegovo delo. Obiskovalci se ob razstavi lahko preizkusijo v oblačenju krinoline in korzeta. Pomemben del razstave je tudi faksimile grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Mestnim muzejem Radovljica predstavlja Josipino Hočevar, gospodarstvenico, mecenko, dobrotnico in izjemno žensko 19. stoletja. Spoznavamo pa tudi mesto Krško ob prelomu 19. v 20. stoletje.
Razstava odstira poglede v čas, ko je mesto dobilo opazno drugačno podobo, krški grad in mestno obzidje sta se spremenila v ruševini, leseno gradnjo v mestnem jedru so nadomeščale zidane stavbe. V mestu ob Savi so se še čutili odmevi preganjanja čarovnic, strahovi preteklosti pa so se vedno bolj umikali tehnološkemu napredku. Širjenje monarhije je povzročilo tudi povečanje rečnega prometa, s tem pa je reka Sava ponovno postala pomembna transportna pot.
Medičarstvo je bilo eno najdlje ohranjenih obrtnih dejavnosti v Krškem, saj je medičarska delavnica Stary delovala v mestu vse do leta 1956. Obiskovalci lahko raziskujejo muzejsko vitrino »čebelnjak« ali si ogledajo dokumentarni film o dediščini obrti.
Razstava predstavlja skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva. Zbirala se je v gozdu Žvika nad Krškim, kjer so snovali prve akcije, vendar je okupator zaradi pomanjkanja previdnosti, neizkušenosti in dvojne izdaje prve organizatorje odpora uničil že v začetku njihovega delovanja. Gre za uničenje prve odporniške skupine na Slovenskem po okupaciji.
Med najpomembnejše in najstarejše zidane hiše v Krškem uvrščamo Mencingerjevo hišo, poimenovano po pisatelju, odvetniku in politiku Janezu Mencingerju. Obiskovalcem omogoča odkrivanje različnih stoletij, predvsem renesančnih fresk iz 16. stoletja in Mencingerjeve sobe s konca 19. stoletja.
Dragocene in zgodovinsko izjemno pomembne insignije mesta Krško uvrščamo med najpomembnejše ohranjene predmete premične kulturne dediščine Posavja. Skozi njih spoznavamo rast naselja iz trške v mestno naselbino. Razstava je nastala ob 540. obletnici pridobitve mestnih pravic in je rezultat sodelovanja med Mestnim muzejem Krško in Posavskim muzejem Brežice.
Občasna razstava Portretne plastike, je druga iz cikla razstav Pogled v Štovičkov depo. Predstavlja izbor mavčnih plastik, ki so v lanskem letu doživele konservatorsko-restavratorsko prenovo - štirinajst doprsnih portretov, ki so nastali med leti 1913 in 1975.
Razstava govori o življenju v občini Krško med leti 1980 in 1991. Zasnovana je med-disciplinarno, saj se v svoji raziskavi ukvarja s področji zgodovine, upravne ureditve, preživljanjem vsakdanjika, življenjem najstnikov, glasbe, muzejske dejavnosti in športa.
Občasna razstava predstavlja življenjsko in poklicno pot človeka, ki je skozi zadnja desetletja 19. in prvo polovico 20. stoletja prehodil pot od kmečkega sinu do enega najbolj prepoznanih in prodornih psihologov svojega časa. Mihajlo Rostohar je pobudnik ustanovitve Univerze v Ljubljani ter ustanovitelj oddelkov za psihologijo v češkem Brnu in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Starostni stopnji prilagojena predstavitev razstav akademskega kiparja Vladimirja Štovička, Valvasorjevi v Krškem, Valvasorjev kabinet, Meščanka Josipina Hočevar, Dolgo razsvetljensko 18. st., Pot medičarstva in lectarstva, Prvi krški borci ter muzejskega dela Mencingerjeve hiše.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Na delavnici učenci spoznajo življenje in delo polihistorja JV Valvasorja. Preizkusijo se kot kartografi in s pomočjo preprostega pripomočka izračunajo višino sosednjih gričev.
| OŠ/3, SŠ |Udeleženci se seznanijo z življenjem in delom Primoža Trubarja, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Spoznajo čas protestantizma in življenje predstavnikov tega obdobja v Krškem. Na koncu jih preseneti lik iz preteklosti.
| OŠ/2, 3, SŠ |Udeležencem predstavimo knjigo, njeno zgodovino (materiale, vrste knjig, načine vezave …), nato s pomočjo animatorjev iz pripravljenih materialov korak za korakom izdelajo svojo knjigo.
| OŠ/3, SŠ |Udeleženci spoznajo delovanje camere obscure. Fotografirajo z več različnimi formati camer obscur in posnete fotografije razvijejo v muzejski temnici.
Delavnica je primerna za tehnične dneve. Vmes je potreben odmor za malico (20 minut).
Z delavnico združujemo principe fotografije in slikarstva. Udeleženci rišejo in slikajo s fotografskim razvijalcem in fiksirjem na svetlobno občutljiv foto-papir.
| OŠ/3, SŠ |Učence popeljemo na sprehod po starem mestnem jedru Krškega, kjer spoznajo mestne znamenitosti. Ogled mesta zaključijo v muzeju, kjer ob navodilih napišejo razglednico s svojimi vtisi. Le to po pošti odpošljemo naslovnikom.
| OŠ/2, 3, SŠ |Po tem, ko udeležence delavnice seznanimo s tematiko kmečkih uporov, izdelajo uporniške klobuke, ki jih okrasijo s pušpanom in petelinjim peresom. Nato zaigrajo izbrani prizor kmečkega upora.
| OŠ/ 2, 3, SŠ |Obiskovalci spoznajo Josipino Hočevar in njeno vlogo pri razvoju mesta in šolstva. Nato se preizkusijo v rokodelskih veščinah. Na koščke platna (s kombinacijo različnih vbodov ali na vnaprej narisanem motivu) prišijejo gumbe.
| OŠ/1, 2, 3 |Učencem omogoča odkrivanje različnih stoletij, predvsem renesančnih fresk iz 16. stoletja in Mencingerjeve sobe s konca 19. stoletja in sušilnice sadja.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Obiskovalci si ogledajo razstavo Krške vedute: mestne insignije, na kateri se seznanijo z nastankom in rastjo naselja ter časom, v katerem je cesar Friderik III. Krškemu podelil mestne pravice. Skozi razstavljena pečatnika in sodniško palico spoznajo atribute oblasti ter podobo krškega grba in njegov pomen.
V delavnici z izbrano tehniko izdelajo svoj (ali pa mestni) grb.
| V5+, OŠ/1 |Preteklost krajev nekdanje Kranjske lahko v Mestnem muzeju Krško spoznavamo tudi ob Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, v kateri so med nosilci sporočil o krajih in ljudeh tudi likovne upodobitve. Gre za grafike, izdelane v tehniki globokega tiska. Udeleženci bodo v delavnici spoznali grafično tehniko suhe igle; spoznali bodo materiale, s katerimi lahko izdelamo matrico in orodja, ki nam omogočajo globoke in natančne reze v površino, ki je lahko kovinska, lahko pa se odločimo tudi za kakšne novejše materiale kot je npr. CD plošček. Odtise z uporabo grafične preše izdelamo na grafični papir.
| OŠ/2, 3, SŠ |TO–PE od 10. do 18. ure, SO od 12. do 18. ure.
Zaprto: NE, PO, 1. januar, 1.november, 24.- 26. december in 31. december.
Za najavljene skupine je muzej odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.
Vstopnina: vstop prost.
Cena delavnic: od 1,5 do 3 €.
Nina Sotelšek, nina.sotelsek@mestnimuzejkrsko.si
Ob vsaki občasni razstavi v muzejski enoti razvijemo tudi pedagoške programe.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Od oktobra do marca: TO–PE od 10. do 16. ure, SO–NE od 10. do 17. ure,
od aprila do septembra: TO–NE od 10. do 18. ure,
od 3. SO v juniju do konca avgusta TO–NE od 10. do 20. ure.
Zaprto: PO, 1. januar, 1. november, 24., 25., 26. in 31. december.
Za najavljene skupine je grad odprt po dogovoru tudi izven odpiralnega časa.
Vstopnina:
študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci 3,5 €,
organizirane skupine več kot deset oseb: študenti, dijaki (z dokazili) in osnovnošolci 2,5 €.
Prost vstop: predšolski otroci, invalidi, brezposelni (z dokazili), člani Slovenskega muzejskega društva in ICOM-a. novinarji, turistični vodniki (z dokazili), predstavniki občinske uprave s svojimi gosti, sponzorji/donatorji s svojimi poslovnimi partnerji, poslovni partnerji MNZS-enota Brestanica.
Cena delavnic: od 1,5 € do 5 €.
Na gradu deluje Muzej novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica.
Z razstavo podrobno, skozi šest razbranih stavbnih faz, predstavljamo razvoj grajske stavbe, ki danes sodi v sam vrh tovrstne kulturne dediščine v našem prostoru in tudi širše. Predstavljeni pa so tudi posegi restavriranja delov grajske stavbe, s posebnim poudarkom na rekonstrukciji romanske kapele.
Menihi trapisti so bili lastniki gradu Rajhenburg in obsežnih posesti od leta 1881 do 1947. Na posavskem podeželju so še vedno prisotne in zaznavne njihove močne sledi. Pripravil: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica.
Na razstavi je predstavljeno izbrano pohištvo iz fondov narodnega muzeja Slovenije, ki prihaja iz grajskih ambientov. Pohištvo obiskovalcem poleg estetskega užitka ob pogledu na njegove prefinjene oblike spregovori tudi o svojih izdelovalcih, lastnikih in uporabnikih.
Na razstavi spoznavamo raznarodovalno politiko nemškega okupatorja v Slovenskem prostoru. Skozi življenske zgodbe so predstavljene usode izgnancev s celotnega slovenskega ozemlja. Pripravil: Muzej novejše zgodovine, Enota Brestanica.
Na razstavi so predstavljena odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev najboljšega slovenskega atleta ter enega najuspešnejših športnikov v zgodovini Slovenije.
Po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, so bila v Sloveniji ustanovljena Taborišča za prisilno delo, uradno imenovana kazenska taborišča. Vanje je oblast pod vodstvom komunistične partije pošiljala politične nasprotnike in ljudi, ki so bili obdolženi različnih političnih kazenskih deliktov. Pripravil: Muzej novejše zgodovine, Enota Brestanica.
Na razstavi predstavljamo del bogate donacije zbiralca, zgodovinarja in geografa, Janija Zakška Kulturnemu domu Krško enoti Grad Rajhenburg. Na razstavi je predstavljen izbor 117 razglednic. Bogato gradivo je razdeljeno v več sklopov in tako spoznavamo grad in trapiste na prelomu 19. v 20. stoletje, motive povezane z vedutami gradu, pogled na spodnji in zgornji del trga Rajhenburg, ki ga, čeprav domačini še desetletja uporabljajo staro ime, od leta 1952 dalje uradno imenujemo Brestanica.
Projekt Če bi Slovenija bila… združuje sodobne slovenske avtorje, ki z medijem fotografije odgovarjajo na zastavljeni naslov in predstavljajo svoj pogled na državo in družbo. Francoski fotograf Klavdij Sluban, moderator in idejni vodja, je k sodelovanju povabil 18 fotografov, ki so med leti 2015 – 2017 razvijali svojo serijo fotografij. Vsaka serija ohranja, z drugačno vizualno estetiko, samostojnost znotraj celotnega projekta. Na Gradu Rajhenburg je projekt doživel premierno predstavitev.
Udeleženci spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, se sprehodijo po celotnem gradu ter si ogledajo stalne in občasne razstave. Vodstvo je prilagojeno starostni stopnji obiskovalcev.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Na gradu Rajhenburg so menihi trapisti že pred koncem 19. stoletja začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade. Na delavnici udeleženci spoznajo postopek priprave čokoladnih izdelkov ter si enega izmed njih tudi izdelajo.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Vodenju po razstavi sledi ogled filma, ki prikazuje usodo slovenskih izgnancev. Grad je Rajhenburg je bil največje preselitveno taborišče v Sloveniji. Na delavnici udeleženci izdelajo svetinjico z identifikacijsko številko, kakršno so spoznali na razstavi.
| OŠ/2, 3, SŠ |Udeleženci se sprehodijo po grajskem zeliščnem vrtu, kjer s čim več čutili spoznajo različna zelišča, nato v grajskih prostorih pripravijo svoj zeliščni kruhek.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3 |Udeleženci po gradu iščejo skrite »kovance«, rešujejo zabavne naloge ter se pomerijo v določenih spretnostih. Ob tem spoznavajo zgodovino gradu od njegovih začetkov v 12. pa vse do 16. stoletja.
| V/3+, OŠ/1 |Obiskovalci na sprehodu skozi del gradu in na razstavi Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo stavbe in njeno rast skozi stoletja, na delavnici pa z lesenimi gradniki zgradijo različne objekte: od preprostih hiš do gradu.
| V/3, OŠ/1 |Udeleženci delavnice si ogledajo razstavo Trapisti v Rajhenburgu, nato se v spretnosti krojenja in šivanja preskusijo tudi sami: samostojno si ukrojijo, zašijejo in okrasijo vrečke za zelišča.
| OŠ/2, 3, SŠ |Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo zasnovo grajske stavbe in njeno rast skozi stoletja, na delavnici pa se osredotočijo na določen arhitekturni člen in ga poustvarijo v izbrani slikarski ali risarski tehniki.
| V/3+, OŠ/1, 2, 3, SŠ |Udeleženci ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg spoznajo grajsko stavbo in se seznanijo z rastjo naselja pod njim. Na delavnici se seznanijo z urbanističnimi zakonitostmi vaškega, trškega in mestnega jedra ter jih uporabijo pri izdelavi maket.
| OŠ/2, 3 |Udeleženci delavnice se ob ogledu razstave Spomin na Brestanico: Brestanica na razglednicah seznanijo z obliko dopisnic in razglednic, spoznajo načine njihove izdelave v preteklosti, nato pa si izdelajo svojo razglednico in jo nekomu odpošljejo.
| OŠ/1,2 |
Udeleženci delavnice se ob ogledu razstave Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg seznanijo z arheološkim raziskovanjem in načinom kovanja in shranjevanja denarja v preteklosti, izdelajo si svoj mošnjiček za kovance ter ga napolnijo z »rajhenburškimi srebrniki«.
Po delavnici je predviden odmor za peko izdelkov (cca 15 min).
| V/3, OŠ/1, 2 || V | vrtec
| V/3+ | primerno za otroke od treh let naprej
| OŠ/ 1, 2, 3 | primerno za vsa osnovnošolska triletja
| OŠ/ 6.-7. razred | primerno za šesti in sedmi razred (vseh programov se ne da razdelati točno po triletjih)
| SŠ | srednje šole